TUTU GRAND PRIX

MEDNARODNO BALETNO & KOREOGRAFSKO TEKMOVANJE

Več o Mednarodnem baletnem & koreografskem tekmovanju TUTU GRAND PRIX
BALETNO TEKMOVANJE
Baletna tekmovanja v svetu beležijo nekajdesetletno tradicijo, v našem prostoru je bilo prvo organizirano v letu 1993. Glede na dejstvo, da je balet v svojem bistvu povezan z glasbo, je bila tedaj logična umestitev baletnega tekmovanja v krovno organizacijo TEMSIG – Tekmovanja mladih slovenskih glasbenikov. Nekaj teh je bilo izvedenih skupaj z Društvom baletnih umetnikov Slovenije (v nadaljevanju DBUS).
Že od samega začetka so bile želje izpeljati tekmovanje ne le solistov, pač pa tudi v skupinah, kakor tudi v kategorijah, namenjenih tudi baletnim šolam in oddelkom z osnovnim učnim programom, po katerem se za razliko od obeh Konservatorijev za glasbo in balet v Ljubljani in Mariboru in nekaj privatnih baletnih šol, ki poučujejo po razširjenem programu, balet poučuje na večini baletnih oddelkov slovenskih glasbenih ter privatnih baletnih šol. Predvsem z vidika majhnosti našega prostora in skromnega števila dejansko talentiranih mladih plesalcev, takšna zasnova baletnega tekmovanja prispeva tudi k večji množičnosti in nedvomno izpostavlja večje število nadarjenih slovenskih baletnih upov, potrebnih resne strokovne pozornosti pri njihovem nadaljnjem šolanju in razvoju. Tako obliko tekmovanja že dolgo negujejo na primer na Dunaju, pri nas pa v okviru obstoječega programa vse do uvedbe baletnega tekmovanja TUTU leta 2016, takšnega tekmovanja nismo imeli. S skupinskimi koreografijami so se domače baletno izobraževalne institucije do tedaj lahko predstavljale le na vsakoletni reviji klasično baletnih šol in društev, ki jih je organiziral DBUS, vendar ne tekmovalno.
Baletno tekmovanje TUTU ⌊sprva slovensko baletno tekmovanje je nastalo z namenom uveljavitve kategorij, v okviru katerih se lahko preizkusijo tako solisti kot skupine, tako učenci nižjih baletnih šol z osnovnim kot z razširjenim programom ter dijaki srednjih baletnih šol in profesionalni baletni plesalci, slednji brez starostne omejitve. Obarvanost kategorij pri TUTU je tako poudarek raznolikosti ne le formalnega ustroja tekmovanja, temveč tudi raznovrstnosti znanja in sposobnosti kandidatov. Predvsem ko gre za učence nižjih baletnih šol z osnovnim programom, pa TUTU nudi tudi podrobnejši vpogled v dejansko stanje vseslovenskega baletnega podmladka, pri čemer lahko v prihodnje odgovornost za njihov nadaljnji izobraževalni proces prevzameta predvsem oba konservatorija.  
DBUS je z imenom TUTU želel povedati, da gre za balet, s TUTUjem želi danes povezati tako slovenski kot mednarodni baletni prostor, šole, gledališča v enovito telo, ki se navzven lahko ponaša le s kvaliteto in ponosno nosi ime slovenskega baleta.
DBUS se je v TUTUju odločil uvesti tudi smiselno prepoznavnost ocenjevanja kot ga poznajo na nekaterih tujih baletnih tekmovanjih, kjer posamezni član žirije na ocenjevalnem listu poleg končne točkovne ocene izoblikuje tudi celovito strokovno mnenje o posameznem tekmovalcu, zato je jasno razvidno, kako ga je ocenil. Mentorji oz. pedagogi ali tekmovalci pa imajo v najkrajšem možnem času po zaključku posamezne kategorije tekmovanja možnost vpogleda v ocenjevalne liste. Poleg tega se žirija o ocenah tekmovalcev po zaključku tekmovalnega programa ne dogovarja, med tekmovanjem sedi ločeno, od dodeljenih točk se dve oceni – najvišja in najnižja – črtata, preostanek dodeljenih točk pa se sešteje, seštevek pa deli s številom preostalih žirantov. Rezultati se objavijo na oglasni deski v najkrajšem možnem času po zaključku posamezne kategorije. Pristojnost žirije v dogovarjanju ostaja le v primeru posebnih, dodatnih in denarnih nagrad, in v primeru, ko dva ali več tekmovalcev z najvišjimi točkami doseže enako število točk, pri čemer pa točk ne spreminja ampak le odloči o vrstnem redu prvih treh, torej o  zmagovalcu.
V žirijo so povabljeni doma in v mednarodnem prostoru uveljavljeni profesorji in baletni umetniki. DBUS je v letih mednarodnih povezav z organizacijo gala koncertov, tudi Gaudeamus baletnih koncertov, bogatil in razširil mrežo sodelovanja po Evropi, s čemer se je odprla možnost večjega izbora članov žirije iz mednarodnega kroga. Slovenija je majhna, zato je tudi strokovni krog baletnih umetnikov, tako plesalcev kot pedagogov, še posebej skromen. Vsi se med seboj poznamo, zato je ocenjevanje brez čustev pravzaprav skorajda nemogoče. Ravno zato TUTU poleg domačih v žirijo vključi pretežen del žirantov iz mednarodnega strokovnega kroga, kar marsikateremu plesalcu odpre tudi možnost izobraževanja v tujini ter s tem pridobivanja drugačnih izkušenj. 
Ob vse večjih zahtevah kvalitete znanja šolajočih se plesalcev v svetu, je dodatna možnost pokazati svoje znanje skoraj nuja in prav baletno tekmovanje TUTU GRAND PRIX je vmesni člen. Na poletnih šolah udeleženci pri tujih učiteljih iščejo možnosti in informacije o sodelovanju na mednarodnih tekmovanjih. Torej, ko gre za potrjevanje kvalitete profesionalnih baletnih plesalcev kot osvojenega znanja mladih – še šolajočih se baletnih plesalcev, baletno in koreografsko tekmovanje TUTU GRAND PRIX prav vsem nudi dodatno preizkušnjo. Ta je še posebej pomembna za učence in dijake, ki dobijo priložnost stopiti na oder le enkrat, morda dvakrat na leto, čeprav se primarno šolajo prav za nastopanje na baletnih odrih. Pogosto nastopanje na odru namreč krepi samozavest, z več preizkušnjami pa zori tako  tehnika kot umetniška zrelost in vrednost plesalca. Prav zato je tudi nabor variacij in pas de deuxov v razpisu TUTU GRAND PRIX zastavljen tako, da vsakdo najde primerno svojemu znanju in aspiracijam.
Danes imamo v Sloveniji dve baletni tekmovanji, in sicer Baltek v okviru Temsig-a, ki je nacionalno in nudi preizkušnjo predvsem učencem in dijakom domačih baletno izobraževalnih inštitucij z razširjenim programom ter domačim profesionalnim baletnim plesalcem v kategorijah solo, in mednarodni TUTU GRAND PRIX, ki nudi preizkušnjo precej širšemu, tako domačemu kot mednarodnemu krogu zainteresiranih, za razliko od Balteka pa tudi učencem baletnih šol z osnovnim programom ter profesionalnim plesalcem v kategoriji od 28 leta dalje, v kategorijah SOLO, PAS DE DEUX, SKUPINA in KOREOGRAFIJA. Pa vseeno, obe tekmovanji sta koristni in čeprav TUTU GRAND PRIX ob svojem rojstvu ravno ni žel odobravanja, češ, le čemu v Sloveniji potrebujemo dve baletni tekmovanji, pa je namen obeh danes jasen. Oba skupaj predstavljata vsakoletno možnost preizkušnje baletnih plesalcev, Baltek domačih, TUTU GRAND PRIX pa tako domačih kot iz tujine. Da pa bi Slovenija še bolj stopila v korak z razvitim baletnim svetom in sledila mednarodnim trendom ter tako domačim plesalcem nudila še več, je rojstvo  mednarodnega baletnega tekmovanja v Sloveniji še kako pomembno, saj predstavlja možnost preizkušnje domačih in tujih plesalcev v mednarodni konkurenci.

KOREOGRAFSKO TEKMOVANJE (Tekmovanje koreografskih miniatur)
Mednarodno tekmovanje koreografskih miniatur & Mednarodno baletno tekmovanje Tutu je edino mednarodno baletno tekmovanje organizirano v Sloveniji. Po organizaciji Prvega tekmovanja koreografskih miniatur leta 2014 in prvega Slovenskega baletnega tekmovanja TUTU leta 2016, smo se v DBUS leta 2019 v čast 100-letnice slovenskega baleta odločili, da obe tekmovanji zdržimo v Mednarodno baletno tekmovanje & tekmovanje koreografskih miniatur TUTU.
V slovenskem kulturnem prostoru je čutiti pomanjkanje vsebin, ki bi tako profesionalnim baletnim umetnikom kot še šolajočim se baletnim plesalkam in plesalcem omogočalo mednarodno primerjavo, ki je sila pomembna za sledenje razvoja in kriterijev na področju mednarodne baletne umetnosti, ki se v zadnjem času razvija izredno hitro. V Sloveniji imamo dva izjemna nacionalna baletna ansambla, v katerih pa je zaposleno precejšnje število tujih plesalcev. Poraja se torej vprašanje, zakaj in v katerih segmentih so tuji plesalci boljši od domačih, da jih raje sprejemajo v nacionalne baletne ansamble? Odgovor tiči najverjetneje ravno v tem, da doma prepočasi sledimo razvojnim trendom in jih uveljavljamo z zamudo. Ravno s tega vidika ima mednarodno baletno tekmovanje dolgoročno dober vpliv na razvoj domače baletne umetnosti ravno v tem, da se bodo naši plesalci lahko preizkusili v mednarodni konkurenci, ter pridobili jasno sliko o položaju, ki ga zasedajo vizavi mednarodne baletne scene. Tekmovanje torej organziramo ciljno z željo po hitrejšemu razvoju baletne umetnosti doma in pravočasnemu sledenju razvoja vizavi mednarodnih standardov kvalitete. Zato upamo, da bo mednarodno tekmovanje spodbudilo aktivnosti za izboljšanje predvsem domačega baletno-izobraževalnega sistema, katerega ciljna naloga mora biti vzgoja profesionalnih baletnih plesalcev za potrebe nacionalnih baletnih ansamblov. Pričakovani cilji mednarodnega baletnega tekmovanja so usmerjeni predvsem v zagotavljanje višje strokovne usposobljenosti domačih baletnih plesalcev in spodbuditev domačega baletno-izobraževalnega sistema, da poseže po nujno potrebni reorganizaciji, še posebej zaradi očitno nizkega števila v nacionalna ansambla sprejetih domačih baletnih plesalcev v zadnjih 10 in več letih.
Precej podobna je slika z vidika področja domače koreografske ustvarjalnosti, pri kateri se poraja predvsem vprašanje o zgledu po koreografskih trendih v mednarodnem prostoru, saj na področju slovenske baletne umetnosti deluje zelo majhno število uspešnih koreografov, ki pa večinoma že imajo izoblikovan koreografski jezik. Ravno zato se namreč dogaja, da se mladi koreografi na začetku svoje koreografske poti ali bolje preizkušnje v preveliki meri zgledujejo na primer po sila uspešnem in uveljavljenem Edwardu Clugu, v svojih koreografijah uporabljajo pretežno clugovske koreografske elemente ali stil in tako ne uspejo izoblikovati lastnega in njim unikatnega koreografskega jezika. Ravno s tega vidika moramo mladim ponuditi širšo paleto vseh mogočih koreografskih usmeritev in jezikov, ki jih bo spodbudila k poglobljenemu raziskovanju novih koreografskih form in k oblikovanju lastnega koreografskega jezika.

Mednarodno tekmovanje bo omogočalo preizkušnjo v kategorijah solo in skupina:

  • profesionalnim plesalkam in plesalcem,

  • učencem, dijakom in študentom baletno-izobraževalnih inštitucij,

  • učencem, ki se na področju baleta izobražujejo ljubiteljsko ali v okviru privatnih baletnih šol,

  • koreografom, že uveljavljenim in tudi tistim profesionalnim baletnim umetnikom, ki bi se v koreografiji šele želeli preizkusiti,

  • v dveh koreografskih kategorijah z imenom »spodbujanje lastne ustvarjalnosti« baletnim plesalcem v starosti med 10 in 18 let,

  • starejšim baletnim plesalkam in plesalcem od 28 leta starosti dalje, s čimer je Tutu v tem trenutku edino mednarodno baletno tekmovanje, ki ponuja možnost sodelovanja tudi plesalcem, starejšim od 27 let.

Tekmovalci bodo tekmovali v različnih kategorijah, primernih njihovi starosti in znanju:

  • XIII. KOREOGRAFIJA – SPODBUJANJE LASTNE USTVARJALNOSTI 10 – 14 LET

  • XIV. KOREOGRAFIJA – SPODBUJANJE LASTNE USTVARJALNOSTI 15 – 18 LET

  • XV. KOREOGRAFIJA  – PROFESIONALNO

S kategorijama XIII. in XIV. želimo spodbujati mlade k čimprejšnjemu pričetku delovanja na področju baletne koreografije.
Kar želimo v primeru tekmovanja Tutu doseči, je unikatno tekmovanje v raznolikosti kategorij, ki bodo ponujale udeležbo prav vsem zainteresiranim, ne glede na njihovo starost, znanje in strukturo inštitucij iz katerih bodo prihajali.

ZAČETKI TEKMOVANJA KOREOGRAFSKIH MINIATUR
Slovensko baletno tekmovanje koreografskih miniatur je bilo prvič na sporedu leta 2014, nastalo pa je z namenom motivacije tistih domačih baletnih umetnikov, ki bodisi razmišljajo o karieri na področju koreografije, bodisi se na njenem področju že preizkušajo. Želja je bila jasna: odkrivanje domačih koreografskih potencialov in nastanek večjega števila kvalitetnih koreografskih miniatur domačih avtorjev.  
Slovensko tekmovanje koreografskih miniatur se je sprva navezovalo tudi na  Gala večere novih baletnih koreografij na slovensko glasbo, ki so vse do leta 2014 vsakoletno potekali v organizaciji Društva baletnih umetnikov Slovenije (DBUS). Namen je bil jasen, izbrati najboljše koreografije in jih združiti v program večera.  
Čeprav je bilo zanimanje mladih koreografov za sodelovanje v programih Gala večerov novih baletnih koreografij na slovensko glasbo sicer veliko, pa so večeri navkljub poplavi vsemogočih zanimivih koreografij pri občinstvu počasi izgubljali popularnost. Upali smo, da povezava večerov, ki so še kako pomembni za odkrivanje in razvoj domačih talentov s področja koreografije in koreografskega tekmovanja Gala večerom novih baletnih koreografij na slovensko glasbo ponovno povrne popularnost. Slovensko tekmovanje koreografskih miniatur naj bi ob tem tudi omililo pogoje, ki koreografom narekujejo npr. izbor glasbe ter jim s tem prepustilo večjo mero lastne koreografske domišljije v povezavi z glasbo.  
Čeprav je bil odziv na Prvo slovensko tekmovanje koreografskih miniatur leta 2014 velik, pa je zanimanje kaj kmalu izplahtelo. Razlog zagotovo tiči v dejstvu, da na tekmovanju, kjer žirija ocenjuje originalnost in inovativnost koreografskega izraza, inventivno koriščenje prostora, glasbe in ostalih scenskih elementov, stilno izenačenost, visok nivo intepretacije in implementacije ter vtis, žal ne morejo zmagati prav vsi. Vendar pa, upoštevajoč različne poglede žirantov na koreografijo in verjetno tudi okuse, pa zagotovo žirija zna prepoznati eno in to je koreografski potencial. Pa vseeno, koreografija je specifična, proces izkanja in razvojna pot lastnega koreografskega jezika dolga in temu se mora podrediti sleherni koreograf.
Po letu 2014 je bilo na sporedu še pet tekmovanj koreografskih miniatur, in sicer drugo slovensko tekmovanje koreografskih miniatur leta 2016, tretje leta 2017 in četrto 2018. V letu 2020, ko je tekmovanje postalo mednarodno, je bilo tekmovanje koreografskih miniatur združeno z baletnim tekmovanjem TUTU, ki je zaradi pandemije novega koronavirusa potekalo preko spleta.  V letu 2021 je Tekmovanje koreografskih miniatur pridobilo dve novi kategoriji, in sicer Koreografija – spodbujanje lastne ustvarjalnosti 10 – 14 let in Koreografija – spodbujanje lastne ustvarjalnosti 15 – 18 let. Z njima želimo zainteresiranim omogočiti kar se le da zgodno preizkušnjo na področju baletne koreografije. V letu 2022 je Tekmovanje koreografskih miniatur, tako kot tekmovanje TUTU, postalo mednarodno.